Morda altruizem

marebulc-kolaž2-2

PRVI DEL. Problem čistega altruizma lahko zaide v paradoks: kaj če vsako altruistično dejanje motivira nezavedni egoizem, kar pomeni, da »polnopravi« altruizem ne obstaja. Morda iz tega izhaja tudi prvi del, gibalno-gledališki akt predstave Prva altruistična predstava Marka Bulca. Poimenovanje nečesa kot altruizem se izkaže za čisti absurd. Že v začetku nakaže na nesmisel takega označevanja in problem zastavi ironično. Zato prvi del ne izpolni napovedi prikaza altruizma in začenja premišljevanje o možni praznoti te velike besede. Morda.

VMESNI DEL. V duhu »pravega« altruizma gre za dobesedni solo projekt Bulca, ki je v vlogi režiserja, koreografa, scenografa, oblikovalca kostuma, oblikovalca svetlobe, avtorja in izvajalca glasbe, avtorja besedila in nastopajočega. Avtor vsega je za svoje predhodno delo Kaj pa če? na lutkovnem bienalu v Mariboru prejel nagrado za režijo. V (lutkovni) predstavi spretno gledališko uporabi in zapolni prazni prostor, v tokratnem projektu pa se spogleduje izven tipično gledališkega v interaktivno gledališče in hkrati v uporabo sheme delavnic. Tako stopa na mejo med gledališko predstavo in »seminarjem«. Dogajanje razdeli na osem delov z različnim gledališkim/performativinim/seminarskim/razstavnim/predavateljskim pristopom, s čemer bolj poudari posamezni del zase kot pa da ga združuje v celoto.

Predvsem zanimiva je igra aktivne udeležbe gledalcev, ki rezultira humorne kombinacije. Našim rešitvam npr. posvojitev, asimilacija v okolje in denarna pomoč postavi v pare ne-altruistične predstavnike npr. kapitalista, rasista, pedofila itd. Teh naše rešitve niti ne zadevajo niti ne spreminjajo njihov nehuman doprinos k problemu. Pomen pomoči in našega razumevanja rešitev za pomoči tako potrebnim postavlja v nesmiseln in neuporaben kontekst ter s tem kaže na kompleksno zakoreninjenost problema. Izkaže se, da rešitve, ki se pojavljajo v družbi in so do neke mere efektivne, v glavnini ne spreminjajo problema v osnovi.

PREDZADNJI DEL. Po napovedniku Bulca žene navidezni altruizem in nepristnost umetnikov, ki resnične težave in probleme drugih izkoriščajo za samopromocijo ter »krepitev umetniškega ega ter tistih, ki so večinoma samozadostno vpeti v meje umetniškega sistema«. Izpostavlja zelo pomemben problem umetniške eksploatacije, ta lahki in učinkoviti marketing, ki je v predstavi problemsko le zarisan in niti ni tako vidno zastavljen. Nakaže ga na primer z golim predstavljanjem psevdo- umetniškega dela brez teorij, opredeljevanja, razlaganja, navezovanja, filozofije, strokovnosti in umeščanja dela v višjo teoretsko vrednost. S pomanjkanjem igralske veščine, ki bi to ironijo in zavito sporočilnost še poudarila, se ideja predstave že skoraj nevtralizira in deluje taka, kot se v grobem smislu prikazuje: torej brez dodane kritičnosti in z določeno mero pomanjkljivostji – kot naši stolčki, s krajšo nogo, na katerih sedimo. Ni namreč popolnoma jasno, kaj pravzaprav predstava zares obravnava.

ZADNJI DEL. Morda gledališče, morda altruizem, morda kritika egoističnih umetnikov, morda Bulc.

Tjaša Bertoncelj


 

 

Advertisements