Strah, ki nas pesti, a ga v resnici ni

krpan-10

V sklopu praznovanja 70-letnice je Lutkovno gledališče Ljubljana na veliki oder postavilo slovensko kanonsko pripovedko Martin Krpan. Gre že za tretjo prelomnico, ki jo gledališče venča z uprizoritvijo tega Levstikovega dela. Prvič se je pripovedka na odru LGL (takrat še na Levstikovem trgu) pojavila leta 1950 in jo gledališče danes obeležuje kot svojo prvo pravo lutkovno predstavo, nato pa so jo leta 1984 ponovno uprizorili kot prvo predstavo na današnji lokaciji. Tokrat je v režijske čevlje stopil vedno bolj markanten mladi režiser Tin Grabnar.

Uprizoritev se osredotoča na prvi – bolj znan – del Levstikove pripovedke o Martinu Krpanu z Vrha pri Sveti Trojici, ki se zaključi z Martinovo zmago nad Brdavsom. Avtorji priredbe (Ana Duša, Tin Grabnar, Brina Klampfer) sicer premo sledijo loku zgodbe in vanjo ne posegajo, a jo dramatizirajo brez vpletanja replik iz zgodbe. S tem se Krpan predstavi v novi, sveži obliki, ki je dodatno dinamizirana s poskočnimi songi, razdivjano dinamiko in zanosom animatork (Maja Kunšič, Martina Maurič Lazar, Zala Ana Štiglic).

Zgodba se odvija na kasteletu, klasični scenografski hiši oziroma palači, namenjeni uprizarjanju z ročnimi lutkami (scenografija: Tin Grabnar, Špela Trobec). Ogrodje hiše v zemeljskih barvah je opremljeno s škripci, dvigalkami, lestvijo in drugimi tehničnimi pripomočki, s katerimi animatorke/igralke pričarajo različne scenografije, ki jih pripovedka potrebuje. Prek premikanja delov strukture, dodajanja plošč in dvigov platen se pred nami izrisujejo Vrh pri Sveti Trojici, avstrijska palača, planote in obzidja. S pomočjo zatičev se deli kasteleta tudi stalno podirajo, kar prida izrazito humorno noto celotni uprizoritvi, ki je še potencirana z igrivo animacijo in besednimi vložki v nemščini, kar se zaokroži v intenzivno komično prigodo. Med rekviziti najbolj izstopa element grofičine lipe, ki v svojem deblu skriva kij, ki se razkrije, ko Krpan brezglavo poseka drevo.

Uporabljene so ročne lutke, ki s svojo robustnostjo in grobo obdelavo uprizoritvi pridajo pravo slovensko kmečko štimungo in rustikalnost, ki je pri izbiri marionete ali senčne lutke verjetno ne bi morali doseči. Animatorke jih po kasteletu suvereno animirajo, premetavajo in si jih podajajo, medtem ko plujejo med pripovedništvom in igro. Celotno uprizoritev spremlja tudi glasbenik Marjan Stanić, ki zdaj s tolkali zdaj z lutko ustvarja atmosfero skozi celotno dogajanje, ki doprinese zvočne efekte in potrebno napetost v vrhu zgodbe.

Vrh uprizoritve je enak vrhu pripovedke – boj z Brdavsom, ki pa ni manifestiran v eni lutki, ampak je prikazan s ploščami, ki le delno razkrivajo njegovo podobo. Brdavsa kot takega torej ni, kar namiguje na interpretacijo, da je veliki Brdavs le ni stvar stvarnosti, ampak našega uma – je strah, ki nas pesti, a ga v resnici ni. Ko pade replika o odpiranju Brdavsovega črevesja, temu sledi tudi uprizoritev. Animatorke obrnejo kastelet in razkrijejo njegovo notranjost. Slečejo predstavo in gledalcu pokažejo celoten sistem delovanja dovršene scenografije in dokončno razblinijo čarovnijo, ki je že prej nakazovala svoj padec. Prizor Brdavsove smrti pa gledalcu zato kaže hrbet. Razkritje prinaša izrazit »waw efekt«, ki ponudi moment otroške fascinacije tako za mlajše kot tudi starejše.

Uprizoritev pa je pospremljena tudi z razstavo nekaterih lutk predstave iz leta 1950, ki je nastala v sklopu začasnih razstav Odprašeno. Preprosta, a povedna razstava ustvari dialog novega Krpana z njegovo zgodovino in gledalcu pred ogledom nove predstave omogoča retrospektivni pogled na to pomembno prelomnico.

Martin Krpan v več pogledih predstavlja dušo ljubljanskega lutkovnega gledališča. Od njegovega pogleda nad Ljubljano iz bivšega stražnega stolpa mestnega doma, do uprizoritev njegove zgodbe ob prelomnih obletnicah gledališča, Krpan tu živi svojo zgodbo in prav z zanimanjem lahko čakamo, kdaj se bo ponovno pojavil na ljubljanskem lutkovnem odru.

Benjamin Zajc


 

Več o predstavi: http://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/795-Martin-Krpan#.W9147TNRdEY

Foto: Jaka Varmuž

Advertisements